Velikokrat se nam je že zapisalo, da je smučanje slovenski narodni šport. Res je bil v obdobju, ko smo se želeli z njim ločevati od drugih narodov v skupni državi, od leta 1918 do osamosvojitve. Treba je kritično oceniti, ali je smučanje danes še vpeto v vse slovenske pore, ali še nestrpno čakamo, da bo konec televizijskega prenosa, ko bomo odhiteli v prvi lokal in postali s prijatelji »trenerji«, z dolgimi »strokovnimi« prispevki o pravkar končani smučarski tekmi.
Resnica je, da je smučanje trdno ukleščeno v našo športno dediščino. Zato se ni čuditi, da je izšlo doma največ knjig o športu prav s področja smučanja. Med njimi prevladujejo knjige in učni načrti o tehniki alpskega smučanja, ki so jim avtorji največkrat pritaknili še utrinke iz naše zgodovine smučanja. Šele v zadnjem času so se avtorji ojunačili in posvetili vsebino knjig le zgodovini smučanja. Pisana beseda je poskrbela za nadaljevanje skrbi za slovensko smuško izrazoslovje, ki ga je zastavil Rudolf Badjura, kar so avtorji nadaljevali tudi v tej knjigi, brez prilepkov tujega izrazja.
Po pravilu so knjige o smučanju pisali navdušeni smučarji različnih poklicev. V preteklosti ni zaslediti nobenega zgodovinarja, ki bi s strokovnim kritičnim očesom umestil smučanje na mesto, ki si ga zasluži, seveda primerjalno s kulturo drugih športov, socialnimi in tehničnimi učinki. Imamo srečo, da je v zadnjem času zgodovinar in smučar po starem Borut Batagelj svoja pisna dela posvetil športu, predvsem smučanju.
Starejši ljubitelji smučanja in le nekaj univerzitetnih zgodovinarjev po svetu so se srečevali na konferencah od leta 1998, da bi izmenjali poglede na zgodovino smučanja svojega okolja. Zadnje čase pa je opaziti vse več mladih poklicnih zgodovinarjev, ki s povsem drugačnim kritičnim pristopom znajo prikazati razvoj smučanja. Ti so se odlepili od do tedaj znanih stereotipov naštevanja zgodovinskih dogodkov ali smučarske opreme.
Tako so začutili tudi mlajši smučarji v Tržiču. Lotili so se v knjigi doslej le redko pisno obravnavane teme pedagoškega dela učiteljev in trenerjev smučanja. S tem delom so odlično dopolnili smele pisce zgodovine smučanja v Tržiču, kot so Kavar, Dekleva, Petek in Soklič, na področju, o katerem je bilo malo napisanega. Pomemben prispevek dela učiteljev in klubskih trenerjev smučanja je bil s strani državne in republiške panožne zveze leta odrinjen na stran, saj se je vse sukalo le okoli vrhunskih tekmovalcev. Če smučanje ne bi bilo sestavljeno iz zgodnjih začetkov aspirantov za smuške učitelje v dvajsetih letih in organiziranega pedagoškega dela v zboru od leta 1935 vse do danes, bi na slovenske smučarske kolajne čakali še kar nekaj let, morda desetletij.
Mladi tržiški pisci, z nekaj starejšimi izkušenimi, so knjigo prepoznali kot potrebo, da je treba poudariti prispevek učiteljev in trenerjev smučanja za naš smučarski športni in tekmovalni razvoj. Pedagoški prispevek k smučanju v Sloveniji in izvlečke bogate smučarske zgodovine v Tržiču z okolico so avtorji izkoristili za kratek uvod k zapisom o dolgoletnem delu tržiških učiteljev in trenerjev smučanja na področju poučevanja smučanja in številnih drugih dejavnosti Kluba učiteljev in trenerjev smučanja Tržič.
Kaj je spodbudilo avtorje knjige, da so se odločili pisati o tej temi. Morda so začutili zgolj potrebo, morda so jih pritegnili in vzpodbudili drugi prispevki o smučanju v Tržiču in širši domovini? Nenazadnje morda tudi Zimsko športni muzej v Tržiču ali ustanovitev Kluba ljubiteljev Zimsko športnega muzeja? Upamo, da bomo kaj več o tem izvedeli ob predstavitvi te knjige.
Razgovori s soustvarjalci preteklosti tržiškega smučanja doživeto popeljejo bralca v različna obdobja. Tudi na videz manj pomembni spomini nam živo prikažejo obdobja tržiškega športnega ponosa in nam v domišljiji odprejo povsem nove poglede. Slikovno gradivo smučarskih podob preteklosti je prijetna poživitev besedila. Bralec naj v roke vzame lupo in na fotografijah bo odkril marsikatere podrobnosti, ki mu bodo usta raztegnila v nasmešek ali izraz začudenja.
Da pa nas bralce ne bi preveč zaneslo, so avtorji svoja ljubiteljska razmišljanja ter opise dogodkov podkrepili s prispevki mladega Boruta Batagelja, kandidata za naziv doktorja znanosti. Knjiga na ta način dobi povsem drugačno težo in daje pobudo piscem v drugih smučarskih krajih po podobnem dokumentu zgodovine smučanja.
Aleš Guček
Nazaj