GREMO NAPREJ - s tradicijo, znanjem, ponosom, ...
Smučanje je tako v svetu kot pri nas že dalj časa sestavina kvalitete življenja mnogih ljudi. Trdili bi lahko celo, da je del splošne ljudske kulture Slovencev. Vendar priljubljenost alpskega smučanja pri nas ni naraščala samo na osnovi tradicionalnega odnosa, ki so ga generacije pred nami kovale skozi preteklost, v kateri so ves čas živele v sožitju z gorami, pokritimi s snežno odejo; že dolgo je tega, ko je prišel tudi čas prvih uspehov, ki so jih dopolnjevali mlajši rodovi tekmovalcev. Prav odmevni rezultati so namreč veliko pripomogli k izpolnitvi neizmerne želje, da se kot majhen narod tudi prek smučanja poskušamo uveljaviti na svetovnem športnem in celo političnem prizorišču. To nam je kljub zelo omejenim možnostim v veliki meri uspelo, na to smo lahko ponosni.K temu da smo danes prepoznaven in uveljavljen smučarski narod, so torej prispevali mnogi. Pa vendarle se bomo z lahkoto strinjali, da ima Tržič v razvoju smučanja v Sloveniji posebno mesto. Imena učiteljev smučanja, njihovi spomini opisujejo predanost smučanju in ljubezen do gora, so gotovo najbolj zaslužna, da se je nekoč začela pravljica, ki se je z največjim spoštovanjem spominjajo tudi mlajše generacije. Organizirano poučevanje smučanja, ki v tem koncu slovenskega prostora sega v daljno leto 1918, ni zamrlo tudi v najtežjih časih, celo takrat ne, ko so svetu vladale vojne. Iz Tržiča so vedno prihajali in še prihajajo dobri učitelji smučanja, demonstratorji, trenerji in tekmovalci. Pravzaprav je najboljša potrditev tradicije in dobrega dela konec koncev tudi to, da danes, ko so v primerjavi s preteklostjo rezultati naših tekmovalcev nekoliko slabši, največ upov spet stavimo na Tržičana …
Ob zapisih starejših tržiških smučarskih zanesenjakov, Krmelja, Vagnerja, Demšarja, Terana, Kavarja in drugih, se nam mlajšim marsikaj zdi nemogoče, skoraj nerazumljivo. Ne le to, da so smuči izdelovali doma, temveč tudi vse, kar je bilo treba narediti, da so se s smučmi na nogah lahko spustili po bregu navzdol. V Tržiču je doma prava smučarska tradicija, ki je bila vselej povezana tudi z družabnim življenjem in z vsemi lepimi trenutki, uresničljivimi le v povezavi s smučanjem. Seveda so bila pomemben del tržiškega smučanja vedno tudi tekmovanja. Delovanje alpske šole je zaživelo že sredi šestdesetih let in rezultat uspešnega dela je bilo lepo število reprezentantov takratne Jugoslavije, med njimi, kot že rečeno, tudi najboljši …
Kot v življenju nasploh pa tudi v razvoju smučanja v tržiškem koncu beležimo nekaj kritičnih obdobij, ki pa na srečo niso imela preveč negativnih vplivov na razvoj smučanja. Od časov, ko je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev morala prenehati delovati alpska šola, do prelomnice, ko je klub (KUTS) postal samostojen, pa vse do danes, ko je v našem prostoru malo klubov, ki bi se lahko ponašali s tako številnim članstvom in dobro organiziranostjo. Dejavnosti kluba, ki so še vedno vezane na organizacijo različnih tečajev smučanja za šole in vrtce, na sejem zimsko športne opreme, na izobraževanje, usposabljanje in licenciranje v povezavi z ZUTS Slovenije in drugo, ostajajo še kako pomembne za popularizacijo smučanja v Sloveniji. Temu velja danes, ko živimo v časih, ki smučanju niso ravno naklonjeni, posvečati še posebno pozornost.
Današnji razvoj smučanja je v Sloveniji usmerjen tako v tekmovalno kot tudi v rekreativno smučanje. Še bolj pomembno je, da je šola smučanja usmerjena k tistim, ki so njeni največji »porabniki«. Žal so to v zadnjem času v premajhni meri otroci - potencialni tekmovalci, na drugi strani pa smo lahko veseli, da so ob visokih cenah smučarskih vozovnic smučišča še vedno dobro obiskana. Danes se na smučiščih pojavlja precej smučarjev in deskarjev, ki skladno s svojimi interesi premagujejo bolj ali manj zahtevne smučarske terene in na snegu uživajo na bolj ali manj varen način. V tem pogledu seveda ne gre spregledati vloge smučarskih učiteljev, ki morajo na smučiščih predstavljati zgled tako glede obvladanja tehnike kot tudi varnega in kvalitetnega učenja.
Pričujoča knjiga predstavlja skupek mnogih različnih izkušenj, pogledov in prispevkov k razvoju smučanja v Tržiču in pri nas nasploh. Iz vsebine seveda ni težko razbrati razlik med preteklostjo in sedanjostjo. In prav slednje naj bi mlade generacije učiteljev smučanja vodilo k vestnemu in predanemu opravljanju svojega dela na snegu …
Človeška ustvarjalnost ne pozna meja in rezultat tega je nenehen razvoj športa - torej tudi smučanja - na vseh ravneh. V Tržiču se tega več kot zavedajo, zato verjamemo, da bo tržiških zavojev še veliko, smučine le-teh pa dolge in pomembne za vse nas.
dr. Blaž Lešnik, predsednik ZUTS Slovenije
Nazaj